Jihaaa, I'm outa here

17.12.2007
Proti koncu leta se spontano izoblikuje mednarodna skupina ljudi z različnimi značaji, telesnimi posebnostmi, umnimi sposobnostmi in spolnimi fantazijami. Ne vedo drug za drugega in se nikoli ne bodo srečali. Verjetno se tudi ne bi hoteli. Imajo le en skupen cilj. Kot je moj Irski kolega lepo ubesedil: to escape the insanity of Christmas.

Letošnja eskapada me vodi na slovenski kras. Upam da je tam tudi pozimi zadosti toplo za prijetno kolesarjenje. Živi bili, pa videli.

Oblačno

23.12.2007.
Zjutraj se iz Ljubljane odpravim do Divače z vlakom. Čudovito sončno jutro in z ivjem okrašena pokrajina se neha malo predno prispem v Divačo. Snega tu ni več, ni niti sonca, a tudi ne burje. Ne morem se pritoževati, kar dobri pogoji za zimsko kolesarjenje. Temperatura je okoli 5 stopinj, nekoliko vlažno, a me že prvi vzpon proti Vrapčam dodobra ogreje. Nato kar divji spust do ceste proti Vipavi, nato pa gor-dol, gor-dol do Branika, Komna in Dutovelj. Tu se obrnem nazaj do Pliskavice, kjer je še vedno odprt hostel.
Za redkega gosta kar dobro poskrbijo in mi priporočijo turistično kmetijo v Coljavi, kamor se odpravim že po noči. Tam me čaka spodoben konec dneva s pršutom, njoki, bleki in teranom.

Dan 1: 84 km.

Deževno


24.12.2007.
Danes je cel dan deževalo, na koncu sem ves moker predčasno obrnil v Kobjeglavi in se po najbližnji bližnjici odpravil spet v hostel v Pliskovici. Dan bi minil relativno nezanimivo, če ne bi bilo klanca proti Selom na Krasu. Ta je kar hud, tako, da sem nekajkrat moral postati in zajeti sapo. Na diagramu vidimo, da je po naklonu primerljiv z znamenitim Hardknott-om (ki ima celo table, da gre za 30% naklon - jasno to je čisti bullshit), le da je nekoliko krajši.
Ob enih takih prilik me je zaneslo na levo in ker nisem imel odpete leve noge (na ta nobl šmency-fancy pedalih) sem se zvrnil na levo roko in ramo. K sreči brez posledic zame (tudi zaradi tega ker so tla bila bližje kot če bi vozil po ravnem) ne pa brez posledic za kolo, ki se je odrgnilo po QRju, balanci in STI ročicah. Bil sem prav besen, najbolj na sebe, ker sem se sploh pustil prepričati in se spustil v to butasto avanturo s temi pedali.

Po noči sem premišljeval o velikem projetku primerjave ali se s temi pedali sploh kaj pridobi v smislu efikasnosti. A od projekta ne bo nič, kot se boste prepričali v naslednji nadaljevanki tele kratke zimske turneje.
 
Dan #2: 74 km. Total: 158 km.

Vetrovno


25.12.2007
Dan jasen in vetroven. Začela je pihati burja in je zaradi tega bilo precej bolj mrzlo kot bi sklepali po tistih 3 stopinjah, ki jih je kazal termometer. Najprej sem še enkrat zaokrožil v smeri zahod-sever-vzhod, skozi Gorjansko, Kostanjevico in po manjših cestah prispel v Komen in Štanjel. Tu sem bil že pošteno premražen, a sem po metanju kovanca le obrnil proti Vipavi. Sprva je kazalo odlično, sončno, mirno in kar toplo do Vipave, kjer pa me presenetijo table, ki namerijo kar 94 km/h za hitrost vetra. Nič kaj spodbudno za vpon na Col in po verjetno zamrznjeni cesti še kakih 50 km do Ljubljane. Zato lepo obrnem nazaj do Štanjela in se odpravim proti Divači na vlak, kokor je bilo prvotno zamišljeno. Takoj po Kobidlju zavijem levo na stransko cesto, ki pelje proti Štorjam. Tako mirna, suha in zaveterna cesta, da sem samo iskal priliko za kak dober posnetek. Na vrhu nekega klančka se ustavim, odpnem desno nogo, odpnem tudi levo, a tik predno se popolnoma ustavim se mi leva noga zapne nazaj. Jasno, spet se zvrnem na levo stran, v paniki se skušam ujeti na roko in pri padcu začutim, da se je tam nekaj premaknilo. Avto mi prihaja nasproti, jaz pa v levi roki ne čutim moči, da bi se oprl in dvignil, pa še noga mi je še vedno vpeta v pedal, skratka popolna blamaža, počutim se kot idiot. Ko se izkobacam nazaj na noge samo upam, da se ni kaj zlomilo, to da se je kolo še dodatno popraskalo mi je itak že jasno. Roka me boli, a nekako le prepeljem tistih 15 km do Divače. Tam jasno zamudim vlak za 5 minut, in ko čakam na naslednjega si ogledujem roko in ocenjujem položaj. Sicer imam z zlomi kar nekaj izkušenj, a se trmasto tolažim da tokrat ne gre zares. V Ljubljani prevozim še nekaj kilometrov v temi in po zaledeneli cesti in si sploh ne upam vpeti nog v pedale.
Jutri zjutraj je roka še slaša, na urgenci mi povejo tisto kar sem itak že sam slutil: odlomil se je del kosti, processus coronoideus ulnae. Predlagajo mi celo operacijo (češ da bo v roki drugače omejeno gibanje), ki pa zahteva kar precejšenj mesarski poseg z odstranjevanjem mišic, živcev in žil, tako da mi ne pada niti na kraj pameti. Lungeto bom nosil 3 tedne, potem pa še rehabilitacija. Ko sem prišel domov sem snel SPD pedala in jih vrgel v smeti.

Dan #3: 79 km. Total: 237 km.